Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu
Vlada je na seji 15. januarja 2009 sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu. Namen (cilj) predloga zakona je v slovenski pravni red prenesti Direktive 2007/44/ES in Direktive 2007/64/ES v delu, v katerem se z navedenima direktivama spreminja Direktiva 2006/48/ES.
Poglavitne nove rešitve predloga zakona so:
- Razponi dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža (spremenjeni 45. člen ZBan-1):
Banka Slovenije v izreku odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, določi višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke, za pridobitev katerega se izdaja dovoljenje, kot enega od teh razponov:
1. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ki je enak ali večji od kvalificiranega deleža in manjši od 20 odstotkov,
2. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ki je enak ali večji od 20 odstotkov in manjši od 1/3,
3. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ki je enak ali večji od 1/3 in manjši od 50 odstotkov,
4. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ki je enak ali večji od 50 odstotkov,
5. delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane nadrejena oseba banke.
Merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika (spremenjeni 48. člen ZBan-1):
Da bi se zagotovilo varno in skrbno upravljanje banke, v kateri namerava bodoči kvalificirani imetnik pridobiti kvalificirani delež, mora Banka Slovenije pri odločanju o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, upoštevati vpliv, ki bi ga verjetno imel bodoči kvalificirani imetnik na upravljanje banke, če pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, in presojati primernost bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi naslednjih meril:
1. ugleda bodočega kvalificiranega imetnika,
2. ugleda in izkušenj oseb, ki bodo imele možnost upravljati banko ali drugače vplivati na poslovanje banke, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve,
3. finančne trdnosti bodočega kvalificiranega imetnika, zlasti v zvezi z vrstami poslov, ki jih opravlja ali načrtuje banka,
4. verjetnih posledic, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, za sposobnosti banke ravnati v skladu s pravili o upravljanju s tveganji.
Postopek odločanja o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža (novi 377.a člen ZBan-1):
Banka Slovenije mora izdati sklep o odpravi pomanjkljivosti zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v dveh delovnih dneh po prejemu zahteve. Banka Slovenije mora v dveh delovnih dneh vložniku zahteve izdati potrdilo o prejemu popolne zahteve za izdajo dovoljenja. Banka Slovenije mora o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža odločiti v 60-ih delovnih dneh.
Banka Slovenije lahko od vložnika zahteva, da predloži dodatne informacije ali dokumente, potrebne za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika (v nadaljnjem besedilu: zahteva za dodatne informacije ali dokumente), če tako zahtevo izda najkasneje 50-ti delovni dan po poteku roka za izdajo potrdila o prejemu popolne zahteve. Če Banka Slovenije izda zahtevo za dodatne informacije ali dokumente, se tek roka za odločitev o zahtevi za izdajo dovoljenja zadrži za čas od izdaje zahteve za dodatne informacije ali dokumente do dneva, ko vložnik predloži dodatne informacije ali dokumente, vendar največ za 20 delovnih dni od izdaje prve zahteve. Banka Slovenije lahko po prejemu informacij in dokumentov na podlagi prve zahteve zahteva še dodatne informacije ali dokumente, vendar druga in naslednje zahteve Banke Slovenije za dodatne informacije ali dokumente ne zadržijo teka roka za odločitev o zahtevi za izdajo dovoljenja.
Povečanje osnovnega kapitala zaradi zagotovitve ekonomske stabilnosti banke (sprememba 253. in 261. člena ZBan-1 in novi 262.a člen ZBan-1):
S spremembo 261. člena ZBan-1 je povečanje osnovnega kapitala zaradi zagotovitve ekonomske stabilnosti banke poseben (vzporeden) ukrep nadzora, ki ga lahko Banka Slovenije izreče bodisi med trajanjem izredne uprave bodisi ne da bi izdala odločbo o izredni upravi. To omogoča večjo fleksibilnost Banke Slovenije pri izbiri tistega ukrepa nadzora ali kombinacije ukrepov nadzora, ki v konkretnem primeru omogočajo najučinkovitejšo odpravo vzrokov kapitalske neustreznosti banke in zagotovitev ekonomske stabilnosti banke. Če delničarji banke ne izvedejo povečanja osnovnega kapitala banke z novimi denarnimi vložki, ki je potrebno za zagotovitev ekonomske stabilnosti bane, ima Banka Slovenije o novem 262.a členu ZBan-1 možnost, da v imenu skupščine delničarjev in drugih pristojnih organov banke izvede povečanje osnovnega kapitala banke s stvarnimi vložki, predmet katerih so terjatve upnikov do banke.
