Davčna uprava je v začetku novembra vsem davčnim zavezancem začela izdajati pisna obvestila o knjigovodskem stanju terjatev in obveznosti iz naslova davkov.
Pisna obvestila bo prejelo 1.251.303 zavezancev. Obvestila so zgolj informativne narave, namenjena obveščanju, usklajevanju in urejanju stanja terjatev ter obveznosti.
Iz naslova priprave podatkov za knjigovodska obvestila po stanju na dan 31. 8. 2008 je moralo obveznost poravnati skupaj 341.565 davčnih zavezancev, od tega 37.082 pravnih oseb in 304.483 fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov. Skupna vsota terjatev do zavezancev iz naslova podatkov za centralni izpis knjigovodskih obvestil po stanju na dan 31. 8. 2008 je bila 611.943.838,54 EUR, od tega je dolg pravnih oseb znašal 326.332.566,97 EUR, dolg fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov pa 285.611.271,57 EUR.
Skupna vsota terjatev do zavezancev iz naslova podatkov za centralni izpis knjigovodskih obvestil po stanju na dan 31. 8. 2008 je bila 611.943.838,54 EUR, od tega je dolg pravnih oseb znašal 326.332.566,97 EUR, dolg fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov pa 285.611.271,57 EUR.
Če davek ni plačan v roku, začne davčni organ davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi (v nadaljevanju: sklep). Pravna podlaga davčne izvršbe je izvršilni naslov, ki dokazuje in utemeljuje obstoj davčnega dolga.
V skladu s 145. členom Zakona o davčnem postopku so izvršilni naslovi:
- izvršljiva odločba o odmeri davka,
- izvršljiv obračun davka, ki postane izvršljiv, ko poteče rok za plačilo davka po obračunu davka, ki je predpisan z zakonom,
- izvršljiva tuja odločba ali drug ustrezen akt, ki ima naravo izvršilnega naslova in ga davčni organ prejme v izvršbo,
- izvršljiv sklep davčnega organa,
- izvršljiv plačilni nalog,
- izvršljiva odločba o prekršku,
- izvršljiva sodba sodišča, izdana v zadevah prekrškov,
- izvršljiv sklep sodišča, izdan v zadevah prekrškov,
- seznam izvršilnih naslovov, v katerem je za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej.
Dolžnik se lahko v osmih dneh od vročitve sklepa pritoži pri davčnemu organu, ki je izdal sklep, vendar pritožba ne zadrži izvršbe. Včasih pa davčni organ zadrži izvršbo, če oceni, da je mogoče pritožbi ugoditi.
Vse stroške davčne izvršbe plača dolžnik.
Davčni organ lahko za namene davčne izvršbe seže po vsakem dolžnikovem premoženju ali premoženjski pravici, če ni z zakonom izvzeta iz izvršbe. Če je izvršba na določeno premoženje ali premoženjsko pravico z zakonom omejena, je to premoženje ali premoženjska pravica lahko predmet izvršbe le v delu, ki presega zakonsko določene omejitve. Davčni organ lahko seže tudi do vseh vrst posojil in preplačil, ki jih dolžnik prejme od tretjih oseb.
Davčni organ sme zaradi izvedbe davčne izvršbe zahtevati, da dolžnik predloži seznam svojega premoženja, skupaj z dokazili o lastništvu in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju.
Sredstva davčne izvršbe so različna, in sicer davčni organ lahko seže po denarnih prejemkih, denarnih sredstvih pri bankah in hranilnicah, dolžnikovih denarnih terjatvah, premičninah dolžnika, dolžnikovem nepremičnem premoženju, deležu družbenika v družbi, premoženjskih pravicah dolžnika in vrednostnih papirjih.
Davčni organ je dolžan uporabiti tista sredstva davčne izvršbe, ki so glede na okoliščine sorazmerna znesku davka, ki ga je treba izterjati ter poskrbeti, da je izvršba za dolžnika čim manj neugodna in upoštevati osebno dostojanstvo dolžnika.
V postopku izvršbe mora davčni organ upoštevati tudi izvzetja in omejitve predmetov davčne izvršbe. Tako so nekateri prejemki za tekoči mesec izvzeti iz davčne izvršbe, npr. preživnine, odškodnine zaradi telesne poškodbe, denarne socialne pomoči, otroški dodatki, štipendije …
V postopku izvršbe iz premičnin, so nekateri predmeti izvzeti iz davčne izvršbe, kot so hrana, kurjava, obleka, pohištvo, pralni stroj, hladilnik …
Na denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, je z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da ostane dolžniku znesek v višini najmanj 70 odstotkov minimalne plače. Navedena omejitev velja tudi v postopku davčne izvršbe iz denarnih sredstev pri banki oziroma hranilnici.
V nadaljevanju so opisani najbolj pogosti načini davčne izvršbe.
Če ima dolžnik redne prejemke kot so plača, pokojnina, nadomestila plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, pošlje davčni organ delodajalcu oziroma izplačevalcu denarnih prejemkov sklep o davčni izvršbi na denarne prejemke. Delodajalec zarubi denarna sredstva in jih vplača na ustrezen račun davčnega organa.
Davčna izvršba na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računih pri banki oziroma hranilnici, se opravi tako, da se s sklepom o izvršbi banki oziroma hranilnici naloži, da na dan prejema sklepa zarubi dolžnikova denarna sredstva do višine davka, navedenega v sklepu o izvršbi, in prenese dolžnikova denarna sredstva na predpisane račune. Ta sklep se hkrati vroči dolžniku in banki oziroma hranilnici, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva.
Če dolžnik nima zaposlitve in ne prejemka denarnih sredstev na banko oziroma hranilnico, lahko davčni organ izda tudi sklep na premičnine, kar pomeni, da bo davčni organ zarubil, ocenil in prodal premičnine in tako poplačal dolg, ki ga zavezanec ni hotel prostovoljno plačati. Najbolj pogosto se rubijo motorna vozila, stroji, oprema, trgovsko blago. Če ima dolžnik vrednostne papirje, lahko davčni organ zarubi in proda tudi vrednostne papirje.
Če davčni organ ni mogel dolga izterjati z nobenim od prej naštetih načinov, ima pa podatek, da je dolžnik lastnik nepremičnine (stanovanja, hiše, zemlje ...), lahko zavaruje dolg z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini (hipoteko) in celo zahteva prodajo nepremičnine. Postopek prodaje nepremičnine izvajajo sodišča.
Če se hoče dolžnik izogniti plačilu davka in svoje premoženje npr. podari ožjemu družinskemu članu in to v letu oziroma po letu, v katerem je nastala davčna obveznost, lahko davčni organ izterja dolg od tega družinskega člana. Tudi če je dolžnik odtujil premoženje nekomu drugemu, lahko davčni organ izpodbija tak pravni posel.
Davčni organ Republike Slovenije lahko opravi davčno izvršbo tudi na zaprosilo katere koli članice EU (če je dolg nastal v tujini, dolžnik pa prebiva v Sloveniji); prav tako pa lahko Slovenija zahteva od katere koli članice EU, da opravi davčno izvršbo zoper dolžnika, ki živi v tujini, dolg pa je nastal v Sloveniji.
